MAJURO, MARSHALL ISLANDS – November 18, 2025 – H.E. President Hilda C. Heine ear kenono ilo raan in kebelok eo an WUTMI – Kein Kalalem Kwelok an Leirooj ro im Kwelok eo Kein Karonoul Emen an WUTMI.
Nan am alooj i kobellok eo an WUTMI: https://www.youtube.com/live/h7rCcQ4hL0E?si=I3XfC49pl95Jqgio
—
“Unin tel ne an yio in ej ba “Kokajoorlok Jukjuk in Pad ko ad”. Jeban aibedbed bajok im wor jerammon. Jeban kojatdrikdrik ak kipedikdik im wor tobrak. Jeban reilok nan ro jet im kotar aer kojerammon koj. Jej aikuj jerbal im kate kij kommon wonmaanlok nan jukjuk im pad eo, jinon iben baamle ko ad. Jet ien ewor ien limajnono im wor jet tore robben nan kij armij, im jet ien elon aban ko jejab maron ela ioer, men kein rej mottan mour, ak jej aikuj kate wot kij im kijejeto im jab ebweer.
Ajiri ro nejid rej ritolok kin ta ko rej loi im renaj lo wawein kein woj remmon jej kommoni im loor jenkwan need tok elik. Wawein in ejjab kaal nan koj. Ej wawein ad kar mour jen etto. Ej mottan jolet ko ad nan kejparok koj make im kebooj kij im ebeben ko tok elik. Melelein jenjab meloklok kin eddo ko ad nan ro nejid im jibud bwe ilju im jeklaj ej aer. […]
Kajojo armij im wor aer jerbal nan ko kajoorlok jukjukinpad ko ad kajojojo – ri tel ro ilo Manit, ilo Kabun, ilo business ko ilo doluul ko an jidikdik, kora im maan, im rutto bareinwot.Etoreen bwe jen jerbal ipan doon im iun maanlok Aelon kein ad.
Emol naan ko an ritto ro ad bwe jej bok an droon kajoor ilo ad jutak iben droon im Wodde Jippel. Ilo kajin palle, rej ba “No man is an island”, juon melele eo emulal im emool ne jenaj kalimjok kej make im manit in ad. Melelein ejjelok juon armij – maan ak kora – emaron make lok iaan kinke jaikuji droon nan mour, nan edroklok, im nan kaman wonmaanlok. Lal in ad im armij ro ie reban jerammon elane ejab kajoor jukjuk im pad ko. Emoj ad kamool menin iumin elon ebeben.
Rainin, ilo ad koba tok iben droon nan kweilok in aurok an WUTMI im ej kamman yio otemjej, jej koba tok ilo jitob in jerbal iben droon nan jiban droon enwot kora ro jinen Aelon Kein. Jej kamane wawein in ilo eta, burukuk, im iokwe. Jen jab monono wot kin tobrak in jerbal ko adwoj kajojo, ak jen “Kora Kotak Kora” ilo ad kameejlok im kakajuurlok jemjera ko ad kora nan droon im jiban bukot kilen an tobrak kotabar ko ad ikijien ejmour, ikijeen jelalokijen, im wawein ko jet.
Jen jet kora ro im rej:
Kenono kin mol im tiriamo
Jerbal ilo tiljek im kotobar
Jela na ro jet im katteik ir make
Monono kin jerammon ko an ro jet
Buromoj iben droon ilo ien buromoj
Jela kejparok im karreo belaak ko belaakir
Jiban lanaj ro jet
Ilo ad kommane ijoko kwonaad im kotak droon nan kakajuurlok jukjuk im pad eo, jen kememej lellap ro jibud im rekar katakin koj aj jaki ak jeinai ak amimono, jet jerbal ko im rej katakin kin jela mour in tiljek im kijetoto. Jen kememej lellap ro jined, ro rekar kora in okrane, im rej ruj ilo an joraan tak im kebooj moko mokta jen an baamle eo ruj. Jen kemejmej kora ro jeid im rej jolok ien ko aer make im jiban kokaajiriri im kejparok ro redriklok ilo ien an mama ro boub. Jen bareinwot kememej ledrik ro nejid im ewor aer boklokot nan jibaroklok ijoko retolok ilo aer bukot jerammon nan er im baamle ko aer.
Enwot adwoj jela im melele, manit in ad ej matrilineal, melelein jimwe im maron ko ad nan bwirej rej itok jen jined. Ej bar melelein bwe elap eddo ko door ion aeran kora ro ekkar nan manit. Manit eo in im jej aikuj kejparok e nan ro nejid im jibwid elane jekonan bwe en drebdreb wawein mour im manit kein ad nan ilju im jeklaj.
Elon kain oktak ko jej iooni ilo an oktak lak mour raan kein, ako jenjab meloklok katak im iminene ko ad jen ritto ro ad ilo ad jela lale droon, jela nae droon, im kauteej droon im kautiej Manit eo ad in.
Jej aikuj beran im jab mijak in kommon kajjitok, kommon oktak ne ekkar, im jedre ilo ien ko rebben. Jej aikuj beran im bok kwonaad im kenono ne jej lo ke jej jutak kin jimwe.
Jej aikuj jiban kora ro remojno elaptata ro rej joreen ilo moko mweir itok wot jen domestic violence. Ne jekonan bwe en kajuur lok jukjuk in pad ko, jej aikuj kejparok kora ro jined im jab mijak in kenono kin joreen ko rej walak na er.
Enwot juon eo eto an jerbal ilo kien, juon men eo ij loe – elap ad reilok nan kien eo ad bwe en kaman aolep men mekarta problem drikdrik ko ilo jukjukin ped ko ad, ako jej kattar Kien bwe en tin kamman nan kij. Ej aikwij bojrak iminene in.
Naan eo aurok naikonan kemeeje im kemejajaiki ilo rainin ej bwe Kwon bok konaam ilo jukjuk im pad eo am. Kwon bok konaam ilo jukjuk im pad eo am. Jipan karreo iki melan ko ie; katok aelon eo am kin monako renej letok une nan baamle ko ad; kejparok lojet eo bwe ej mottan jukjukinped eo – ej ice box eo an armej in aelon kein, eo lojet eo – ej aikujin erreo. Ejjab jikin jokbej im eddo kein ej adean nan katakin Ajri ro nejid bwe jen bok ijoko kunaad. Elane Irooj eo ak Alap eo ej kur nan kweilok, kwon etal. Kwon bok ijo konaam ilo kabe kein. Kwon bareinwot bok kunaam elane Local Government ko im ritel ro ilo Local Government rej kajitok am jipan. Ritel ro ilo imon kabun rej kajitok am jipan, kwon bok kunaam. Im ijela ke naij ba men kein, komean ej kommani jen raan nan raan. Bwe ilak lo waj ilo outerisland, komean en ej jutak im kammani men kein. Ako ijela ke ebar wor jet ro rejab bok kunaaer im kijwoj aikuj jipan doon pikpikot kilen bwe aolep ren bok kunaaer.
Kin menin, ij kajemlok naan kein ao kin juon kajitok nan kajojo kora, kajojo Lejmanjuuri, kajojo Jined ilo Kobo bwe kom en kalmenlok ijen kake naan in– Ta eo kwomaron kommane nan jiban jukjuk im pad eo am enwot juon jinen baamle, juon jinen kapijuknen, juon jinen Aelon Kein?
Elap ijo konaan Kien eo nan lolorjake bwe jeramman ko ren drouj waj nan jukjukinpad ko kajojo, nan kajojo baamle, kajojo armej ilo kajojo kabijuknen:
Einwot ad melele ilo kenono ko lok imaan, ewor jipan nan baamle ko elon ajiri ro reddik ie jen ECD program. Ijela emoj an jinoe driwojwaj nan outerisland, im kejatdikdik bwe enej ajeeded nan aolep outer island ilowaan iio in im iio in lal. Ijela ke ej kab jinoe ilok nan jet ian aelon kein ako kotobar eo in bwe en diwoj waj nan aolepen jukjukinpad ko. Im eman bwe Director eo an ECD Program ne ijin, ear itok nan ippedjean. Jenej bar iuuni bwe en komokajlok an diwojwaj program in nan aolep outer island.
Ewor program in bok loan ko nan komani business ko an kora ro ilo jukjukinpad ko;
Iloan wot alon kein, enaj jino duoj waj jipan nan kolla nan aolep allon nan aolep rutto ro im rejjab bok jipan jen social security koba ro ewor mojno ilo kemelij im ilo enbwin. Renej jinoe bok monthly payment ko aer elane enaj dedelok aolep jerbal kein ipan Social Security;
Im ilo November 27 im 28 raan, ekwe raan eo ne mwe ENRA enej diwojwaj nan kajojo armej in aelon kein.
Men kein rej iwoj ak ejjab melelen bwe en bojrak am jipan iuk make. Jipan kein jen Kien rej katok juon jonak eo kajojo family rej ijjino ie, nan komman bwe en ejjelok ri jerata; botaap, ej an juon family eddo nan kolaplok jeraman nan ie make im baamle eo.
Ij kommon ao bebe bwe jen rainin im wonmaanlok, kajojo kora ron katakin ajri ro nejier bwe renjab baj kojatdrikdrik wot kin kien eo aer, ak ron katakin er bwe ron ruttolok im jot jiron im likao ro remaron jutaklok make iaer im jola kunaer non jukjuk in pad ko ilo aelon ko aer. Ron good citizens, elaptata elane rej plan in ten jokwe ijoko ejjab jikier, ren jela ta eo ekkar; im elaptata, ren ukot boka eo nan family ko aer im lal eo aer. ”

